ARHITEKTURA SLOVENIJE

vernakularna arhitektura
www.arhitekturaslovenije.si
Borut Juvanec

Zbirka Arhitektura Slovenije je načrtovana v obsegu petih delov z delovnimi naslovi: 1. Alpski del; 2. Panonski del; 3. Osrednja Slovenija; 4. Južna hribovja; 5. Kraško - mediteranski del Slovenije.

Vernakularna arhitektura ni tista za kralje, za mrtve ali za bogove, pač pa za vsakodnevno življenje in delo malega človeka. Vernakularna arhitektura ni plod šolanih ljudi: zamislili so si jo, jo izvedli in jo uporabljajo tisti, ki so znanje dobili od prednikov kot dediščino, s kulturo. Njihova naloga pa je, da to znanje, oplemeniteno z izkušnjami, nadaljujejo in razvijajo v obliki kulture. Vernakularna arhitektura je neponovljiva: danes še obstaja, nova ne nastaja več.

Značilnosti slovenske vernakularne arhitekture sledijo predvsem oblikovanju narave: od ostrin kraške pokrajine do ravnin panonskega sveta, od visokih Alp do mehkih, zelenih gričev Dolenjske in Bele krajine. Arhitektura Slovenije odraža obilico gozdov, ki jih imamo, torej je pretežno lesena, pa tudi kamnita in iz gline.
Enotne slovenske značilne hiše ni.

Vernakularna arhitektura alpskega dela Slovenije pokriva dobršen del gorate Slovenije: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, vse do Pohorja (Centralne Alpe). V uvodnem delu prinaša teoretična izhodišča od teorije do prakse, osnove vernakularne arhitekture in poenostavljen opis objektov, ki to arhitekturo predstavljajo.

Drugi del prinaša grafično gradivo o objektih samih: kratek opis in nekaj primerov na fotografijah (celote, pa tudi nekaj značilnih detajlov).

Objekti, predstavljeni v tem delu, so: domačija kot sklop bivalne hiše z gospodarskimi objekti; bivalna hiša; bivalna hiša z gospodarskim delom; skedenj, kot kombiniran objekt kmetskega gospodarstva; hlev, kot objekt za bivanje živali; kozolec, kot edina etnična arhitektura, objekt za spravilo in za sušenje; senik, kot objekt za spravilo sena daleč od doma; sušilnica, kot objekt za sušenje, predvsem z ognjem; kašča, kot zgradba za spravilo hrane; staja, kot občasni objekt daleč od domače hiše, za človeka in za živino. Vsaka slika je opremljena z opisom lokacije, da lahko objekt tudi najdemo.

Na koncu je slovarček, kot ga razume arhitekt in seznam virov, ki so za tematiko najpomembnejši.

Besedilo publikacije je v slovenskem in angleškem jeziku.

Vse knjige bodo imele več kot:

• 850 strani,
• 350 skic in načrtov,
• 600 barvnih fotografij z GPS koordinatami in
• slovarček z indeksom.