Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami

Najbolj otipljiva dediščina je arhitektura, ki je sestav želja, zahtev uporabnika, njegovih možnosti in možnosti, ki jih nudi narava, pa zmožnosti graditelja, da te elemente uskladi. Arhitektura ni zamisel, načrt, ne gradnja in končno ne zgradba, pač pa objekt v uporabi, z uporabniki in v okolju. Danes gradimo arhitekturo šolani arhitekti, strokovnjaki svojega področja, nekdaj pa so to delali ljudje, ki znanja niso dobili v šolah, pač pa z dediščino, od očeta, deda... Dežela, pisana z veliko začetnico, predstavlja Radovljiško ravnico med Karavankami in Jelovico, ki jo obrobljajo majhne cerkvice, delo domačinov, lokalnih mojstrov. To je prava vernakularna arhitektura, ki se pojavlja v prostoru kot množica pomembnih, vedno uporabnih objektov, ki predstavljajo visoko kulturo, ki jo le malo poznamo in še manj razumemo.

Knjiga najprej obravnava prostor in njegove značilnosti, od celote k detajlu, potem vernakularno arhitekturo s kriteriji, inventarizacijo in izborom ter predstavitvijo objektov samih. To je predvsem bivalna arhitektura: domačija, bivalna hiša, nadstropna hiša, mesti niz. Med gospodarskimi objekti, vezanimi na domačijo, so: skedenj / pod, hlev, kozolec, kašča, vodnjak, ledenica, vodna pot, mlaka, čebelnjak, železarstvo, obrtna delavnica. Nekoliko oddaljeni objekti, kjer so bili pač potrebni, so: senik, staja, jasli, sušilnica, jez, mlin in žaga, lovska preža, posebej zanimiva pa so tudi sakralna znamenja – nekatera skoraj hiše, druga le priložnostni oltarček, a vedno blizu ljudem.

Namen knjige je na osnovi terenskega pregleda in strokovnih kriterijev prikazati celovito območje in identificirati vrednejše objekte vernakularne arhitekture (ljudske arhitekture).