Arhitektura Slovenije 5. del

Najstarejši objekti korbelinga (sistema grajenja v suho, brez veziva, s preklopom) segajo v šesto tisočletje pred štetjem, arhitektura, kot jo poznamo danes, sega nekaj sto let v zgodovino.

Teorija: kamen
Objekti v korbelingu so prvotno namenjeni zavetju pastirjem, nastopajo pa tudi druge namembnosti, vodnjaki,  grobnice, svetišča, celo za čudež in še in še. Zatočišča – ki jih poznam -  ležijo med Islandijo in Jemnom, od Lanzarota do Palestine.

Hiša kot taka je grajena iz kamna: z vsemi njegovimi značilnostmi. Ojačani vogali, močne preklade, nekdaj slamnata streha in kamnita, vedno v naklonu ena proti ena, kasneje pa blagi naklon latinske kritine. Obračanje proti vetru in zaščita z borjačem, ki navzven kaže le monumentalen vhod: to so značilnosti domačije, pa seveda spahnjenca z ognjiščem in z masivnim dimnikom. Stare hiše so grajene v tehniki suhega kamna, včasih zamazane z ilovico, pomešano s peskom, kasnejše rešitve uporabljajo malto.

Zgodovina omenja Kras že zgodaj: Posidonius (135 do 50 pred štetjem) omenja pomemben podatek o ponikanju reke Reke v Škocjanske jame, ki se spet pojavi kot Timav (Kranjc 1997: 13). Beseda 'kras' izhaja iz predindoevropskega jezika, kjer poemni 'kamen': 'karagara', ki se danes ohranja le še v irščini: 'carraig', potem pa se omenja 1177 kot 'grast' (Kranjc 1997: 13).

Kamen je na njivi ali v oljčnem gaju odveč. Motijo na več načinov:
- fizično motijo obdelavo
- lomijo orodja (ne smemo pozabiti, da so bila prva rala lesena)
- kamni grejejo ali hladijo zemljo in s tem na odprtem prostoru spreminjajo optimalne okoliščine za rast.

Kamen, odvečni kamen, odložen 'vkraj' sčasoma izgine in se vrne na polje. Zato ga je treba sestavljati v sklope, v griže, v zidove. Če so pa že vgrajeni, naj bodo vsaj koristni. To je bistvo kraške arhitekture. Zato pa je tudi takobolj občutljiva in ranljiva.

In naša naloga je – naloga strok, domačinov in tujcev, tudi politike in šol, da ob skrbnem profesionalnem delu prepoznamo lastnosti in značilnosti kraške arhitekture ter da širšemu krasu in matičnemu Krasu vrnemo tisto veljavo, ki so jima jo priborili naši dedje.